Aktualno

“Zato tudi danes obveščam vso javnost, Kranjčane in Kranjčanke, da je trgovski center Supernova odprt, dostopen, in jih pozivam, naj ga v tem času malo bolj pogosto obiskujejo, da bomo tem trgovcem in gostincem pomagali prebroditi to obdobje. Verjamem pa, da bo, ko bodo dela končana, prišlo več ljudi,” je včeraj za POP TV povedal župan Trilar.

Kako, prosim? V starem Kranju občina subvencionira nosilce poslovnih dejavnosti, da sploh kdo vzame v najem prazne poslovne prostore, župan pa Kranjčane poziva, naj hodijo v nakupovalni center?! Narobe svet! Razumemo stisko trgovcev v Supernovi, ki jih je v vsega enem mesecu strla zapora mosta čez Savski otok, toda niso prvi v Kranju, ki so nastradali.

Obujajmo spomine! Približno takole razrita (Foto: Arheološki biro – Aleš Ogorelec) je bila Prešernova ulica decembra 2003, pred skoraj petnajstimi leti, in sicer prav v trenutku, ko je svoja vrata prvič odprla Supernova. Povsem enako kot v primeru obnove mosta čez Savski otok so se tudi takrat gradbena dela začela tik pred zimo in v slabem vremenu. Da bi bila situacija še hujša, so se zaradi razveljavitve razpisa za izbor izvajalca gradbena dela ustavila v trenutku, ko je bila Prešernova ulica v celoti razkopana in prehodna le po dveh ozkih stezicah na vsaki strani cestišča. Z razparanim drobovjem je ulica nato životarila do naslednje pomladi.

Skupni učinek dolgotrajne otežene dostopnosti in odprtja novega nakupovalnega centra je bil srhljiv. Poslovno dogajanje na Prešernovi ulici je praktično zastalo, upad prometa je bil velik tudi v drugih predelih mestnega jedra in precej trgovcev je zaprlo vrata svojih poslovalnic.

Toda v starem Kranju nimamo izkušenj samo z zaporami, ki so posledica gradbenih del. Najhujše težave in škodo so mestu povzročile s strani občine povsem umetno ustvarjene in administrativno zaukazane omejitve prometa. Tako je poostritvi zapore julija 2008 v mandatu župana Perneta sledilo pravo opustošenje: v roku enega leta je iz mestnega jedra pobegnilo več deset trgovcev in podjetnikov, nekateri od tedaj izpraznjenih poslovnih prostorov pa so nato samevali še leta!

Ko smo županu Trilarju pojasnjevali slabe izkušnje iz preteklosti in ga svarili pred poostritvami prometne ureditve, je opozorila KS Center odpravil z argumentom, da pretiravamo, ker tolikšnega upada poslovne aktivnosti ni mogoče pripisati samo omejevanju prometa. No, danes poziva Kranjčane, naj bolj pogosto obiskujejo Supernovo, da bodo tamkajšnjim trgovcem in gostincem pomagali prebroditi obdobje gradbenih del na mostu čez Savo. Pa dostop do Supernove v resnici sploh ni onemogočen, tako kot sta zaprta oba dostopa v mestno jedro, samo pot je za večino uporabnikov daljša in bolj zamudna. Da, tako direktna je povezava med oteženo dostopnostjo in propadom trgovske dejavnosti.

In ko bodo dela na mostu čez Savski otok končana, v Supernovo ne bo prišlo več ljudi. Škoda, ki nastaja, bo imela trajne posledice; kajti spet velja izkušnja iz mestnega jedra: ko se ljudje enkrat odvadijo hoditi v mesto, jih je težko privabiti nazaj.

24ur novice

Kranj vas na vsakem koraku opomni, da je Prešernovo mesto: tu najdete Prešernov smenj, Prešernovo gledališče, Prešernovo gimnazijo in še osnovno šolo, Prešernov gaj, Prešernovo ulico in po novem tudi –  Prešernov trg! No, vsaj tako izhaja iz zloženke, ki so jo včeraj razdelili po poštnih predalčnikih.

S sredstvi MO Kranj in EU financirana zloženka bralca poduči o prednostih pešačenja in kolesarjenja, ki krepi zdravje in spodbuja razvoj živahnih ter varnih ulic. Dokaz? Dve fotografiji: najprej turobna, najmanj šest let stara slika (parkirna mesta na sliki so bila namreč ukinjena pred šestimi leti) avtomobilov na ploščadi med cerkvijo in gledališčem, ki so jo avtorji zloženke preimenovali v »Prešernov trg«, in pod njo vedra slika istega »trga« pod sinjim nebom in seveda brez avtomobilov. Da bi bralci zagotovo dojeli sporočilo, so z montažo v drugo fotografijo dodani še mlajša kolesarka, skupina sprehajalcev v ozadju, par otrok v spremstvu starejše osebe in dva turista.

Ne, tej stilski preobrazbi ne morete oporekati. »Prešernov trg« je lepši brez avtomobilov, tako kot je bila lepša marsikatera zelenica med bloki, ki jo je občina brez milosti povaljala z asfaltom, začrtala parkirna mesta in uničenje zelenja predstavila kot pomembno pridobitev stanovalcev soseske. Vse je pač odvisno od zornega kota: kar je za nekoga pridobitev, je za drugega moteče. Vprašanje je le, zakaj avtorji zloženke niso raje soočili npr. turobne fotografije pločnika na Planini, na katerem so začrtana parkirna mesta, z vedro fotografijo istega pločnika brez parkirnih mest, na katerem se igrajo nasmejani otroci. Najbrž zato, ker bi takšna zloženka pri stanovalcih Planine naletela na nerazumevanje. Poigravati se s prometom v mestnem jedru je vendarle manj tvegano; nenazadnje je tudi volilno telo manjše.

Sicer pa je podoba »Prešernovega trga« kot živahnega družabnega prostora navadna izmišljotina. Tu skoraj vse leto zeva praznina, ki jo sem ter tja popestrijo skejterji. Od občine in njenih izvajalcev bi pričakovali navajanje resničnih dejstev in pravilnih imen trgov ter bolj poglobljeno razumevanje problematike mestnega jedra. Ponavljanje oguljenih fraz o »spreminjanju navad« in o območjih za pešce in kolesarje, na katerih je pešcev in kolesarjev samo za vzorec, ne prepriča nikogar in ne rešuje ničesar.