Kranj vas na vsakem koraku opomni, da je Prešernovo mesto: tu najdete Prešernov smenj, Prešernovo gledališče, Prešernovo gimnazijo in še osnovno šolo, Prešernov gaj, Prešernovo ulico in po novem tudi – Prešernov trg! No, vsaj tako izhaja iz zloženke, ki so jo včeraj razdelili po poštnih predalčnikih.
S sredstvi MO Kranj in EU financirana zloženka bralca poduči o prednostih pešačenja in kolesarjenja, ki krepi zdravje in spodbuja razvoj živahnih ter varnih ulic. Dokaz? Dve fotografiji: najprej turobna, najmanj šest let stara slika (parkirna mesta na sliki so bila namreč ukinjena pred šestimi leti) avtomobilov na ploščadi med cerkvijo in gledališčem, ki so jo avtorji zloženke preimenovali v »Prešernov trg«, in pod njo vedra slika istega »trga« pod sinjim nebom in seveda brez avtomobilov. Da bi bralci zagotovo dojeli sporočilo, so z montažo v drugo fotografijo dodani še mlajša kolesarka, skupina sprehajalcev v ozadju, par otrok v spremstvu starejše osebe in dva turista.
Ne, tej stilski preobrazbi ne morete oporekati. »Prešernov trg« je lepši brez avtomobilov, tako kot je bila lepša marsikatera zelenica med bloki, ki jo je občina brez milosti povaljala z asfaltom, začrtala parkirna mesta in uničenje zelenja predstavila kot pomembno pridobitev stanovalcev soseske. Vse je pač odvisno od zornega kota: kar je za nekoga pridobitev, je za drugega moteče. Vprašanje je le, zakaj avtorji zloženke niso raje soočili npr. turobne fotografije pločnika na Planini, na katerem so začrtana parkirna mesta, z vedro fotografijo istega pločnika brez parkirnih mest, na katerem se igrajo nasmejani otroci. Najbrž zato, ker bi takšna zloženka pri stanovalcih Planine naletela na nerazumevanje. Poigravati se s prometom v mestnem jedru je vendarle manj tvegano; nenazadnje je tudi volilno telo manjše.
Sicer pa je podoba »Prešernovega trga« kot živahnega družabnega prostora navadna izmišljotina. Tu skoraj vse leto zeva praznina, ki jo sem ter tja popestrijo skejterji. Od občine in njenih izvajalcev bi pričakovali navajanje resničnih dejstev in pravilnih imen trgov ter bolj poglobljeno razumevanje problematike mestnega jedra. Ponavljanje oguljenih fraz o »spreminjanju navad« in o območjih za pešce in kolesarje, na katerih je pešcev in kolesarjev samo za vzorec, ne prepriča nikogar in ne rešuje ničesar.
